Nasveti za vpis v srednjo šolo ali fakulteto – prvi del
Že dolgo bentim nad našim šolskim sistemom ter opozarjam, da ljudje nevede (ali pa v zmoti) izberejo napačno pot svojega izobraževanja. Zaradi teh razlogov je nastal tudi tale zapis, kjer izražam svoje mnenje in mišljenje – priporočam branje.
Pred nami so informativni dnevi, kmalu pa bo prišel tudi rok, ko se bo potrebno nekam vpisati. To velja tako za tiste, ki se vpisujejo v srednje šole, kot tudi za tiste, ki se vpisujejo na fakultete (ki jih je mimogrede vsako leto več, saj rastejo kot gobe po dežju – menim, da to ni najbolje).
Prava izbira, kam v srednjo šolo ali fakulteto, zna biti prav mučna, saj jih veliko ne ve kam bi se vpisali ter kakšna naj bi bila njihova poklicna pot. Bolj kot problem za izbiro pri srednješolcih, vidim izbiro, ki jo morajo sprejeti devetošolci, saj se morajo pri zelo rosno mladih letih odločiti za svojo poklicno pot. Bolj kot na svoje želje in sposobnosti, ki jih morda še nimajo dovolj razvitih, pa se morajo tukaj zanašati na pravilno svetovanje šolskih svetovalnih služb in pa staršev (kar pa je že druga zgodba in bom o tem pisal kdaj drugič).
Trend v zadnjih letih je, da se čedalje več devetošolcev vpisuje na gimnazije ter dijakov na fakultete. Številke so res velike, saj z vpisi na fakultete segamo v sam evropski vrh – tukaj se je potrebno resno zamisliti. Pa da ne bo pomote: nič nimam proti visoki izobrazbi!
Kje tiči torej problem? Hja, verjetno so tu krivi najprej starši, ki si želijo in forsirajo svoje otroke kam naj se vpišejo – biti gimnazijec ali študent je namreč dandanes “in”… vzrok pa je morda tudi v tem, da v višji izobrazbi vsi skupaj (tako starši kot otroci) vidijo večji (morda lažji) zaslužek, boljše življenje ipd. (kar pa se lahko na koncu izkaže za napačno!).
Zadnje čase opažam, da so fakultete začele prave marketinške vojne in napadajo dijake na vsakem koraku kako so one super-fino-fajne, koliko njihovih diplomantov ima super službe, kakšne plače in še bi lahko našteval (reklama pač prenese vse). Pa saj je logično – več kot se jih vpiše na neko fakulteto, več denarja fakulteta dobi (tu mislim na javne fakultete in ne “privatne” (d.o.o., d.d.) – pri teh tako ni dvoma da potrebujejo čim večji vpis). Torej iz tega vidika potrebujejo maksimalno zapolnjenost programov, ne glede na to ali gospodarstvo potrebuje kader, ki ga bo fakulteta dala in ali je program sploh perspektiven na dolgi rok. Smejim se, ko vidim razne novodobne nazive, ki jih nekatere podeljujejo…
Opažam tudi, da so trenutno najmanj perspektivne družboslovne smeri. Raznih ekonomistov, pravnikov, učiteljev in njim podobnim je absolutno preveč v naši državi in je izredno težko dobiti zaposlitev za tako vrsto izobrazbe. Raje razmislite o naravoslovnih smereh študija, kjer je povpraševanje po kadru že kar nekaj let dovolj visoko, prav zaradi tega pa se hitro najde primerna zaposlitev. Prav tako morate obvezno gledati dolgoročno, kaj so tisti poklici, ki bodo v naslednjih 10 ali 20 letih še vedno iskani oz. povpraševanje po kadru verjetno ne bo padalo. Saj vem, to je izredno težko, ni pa nemogoče predvideti, če spremljate kaj se dogaja okoli vas.
Največja napaka, ki jo lahko stori dijak, ko se vpisuje na fakulteto je, da se ne poduči dovolj o samem programu, kvaliteti izvajanja programa študija in na splošno koliko je diploma neke fakultete priznana na trgu dela. Zdi se mi, da se nekateri vpisujejo na fakultete, kjer je “lahko” diplomirati, kjer ni potrebno vložiti dosti truda in kjer je statistika, koliko jih diplomira, odlična… ampak ne vidijo pa tukaj pasti, ki jo taka izbira prinaša. Namreč, pri izbiri napačne fakultete ti pridobljena izobrazba ne koristi kaj dosti, saj jo trg ne bo dovolj cenil in bo tak diplomant vedno na repu seznama kandidatov za neko delovno mesto. Takšne fakultete so po mojem mnenju v prvi vrsti vse, ki ne sodijo pod okrilje priznanih Univerz (torej bolj ali manj vse “privatne” fakultete, kakšni samostojni visokošolski zavodi, akademije in podobno). Če mi ne verjamete, poglejmo en banalen, praktičen primer.
Denimo, da je našemu diplomantu ime Janez. Ima diplomo fakultete ali visokošolskega zavoda, ki ni članica Univerze (katerekoli). Ko se bo naš Janez prijavil za delovno mesto, bo imel veliko konkurenco, saj se bodo na razpis prijavili tudi diplomanti fakultet iz priznanih Univerz (npr. Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in ostale). Tako bo njegova diploma med konkurenco takoj manj vredna, kot pa diploma tistega, ki je obiskoval fakulteto, ki je članica Univerze. Pustimo sedaj podrobnosti kdo dejansko več zna ali kdo je bolj sposoben. Delodajalec namreč tega ne bo imel možnosti primerjati/testirati, saj se jih bo na delovno mesto prijavilo 100 ali več kandidatov. Takrat v večini primerov šteje samo statistika in pa papir!
Torej, kaj je boljše?
Kljub temu menim, da je v prvi vrsti vseeno potrebno izbrati tisto, kar nekoga resnično zanima in kjer je velika želja, saj bo le tako večja strast do dela. Po drugi strani pa se raje vpišite na priznane in ugledne Univerze, saj boste tako imeli boljšo referenco in vam bo zagotovo dosti lažje.
Za konec še vse enkrat pozivam, da 10x premislite preden izpolnite vpisni list!
Se nadaljuje…
Opomba: zapis je zgolj moje mnenje/razmišljanje in ne prevzemam nobenih odgovornosti za morebitne odločitve sprejete na podlagi tega zapisa!
Aktualni komentarji